Občina Ivančna Gorica

Nekako na pol poti med Ljubljano in Novim mestom, obdana z mehkimi dolenjskimi griči, odeta v preproge zelenih travnikov in gozdov, zavita v skrivnostno prepletanje preteklosti s prihodnostjo, leži občina Ivančna Gorica. Pod sloganom Prijetno domače – občina Ivančna Gorica vas bo pričakalo občinsko središče Ivančna Gorica in vas na sobotni tržnici povabilo tudi k spoznavanju okoliških krajevnih središč. Muljave, kjer stoji znamenita rojstna domačija pisatelja Josipa Jurčiča, mesta Višnja Gora s srednjeveškim jedrom pod budnim očesom Starega gradu ali Stične, kjer si od naglice sodobnega sveta lahko odpočijete duha med belimi menihi v starodavnem cistercijanskim samostanu. V sosednjem Šentvidu lahko zapojete v največjem slovenskem pevskem zboru ali pa se podate proti jugu občine in obiščete izvir zelene lepotice Krke in posedite ob njenih bregovih vse tja do Zagradca, kjer še danes zadiši po domači moki in kruhu. Omamen vonj gozdov, ki ga tako dobro poznajo gobarji, vas popelje v Ambrus, lahko pa se prepustite uživanju ob žlahtni kapljici, ki uspeva v okolici Temenice. Utrip živahnih podeželskih krajev vas čaka tudi ob zgornjem toku reke Temenice v Sobračah, pristno kmečko življenje še vedno lahko najdete v Dobu pri Šentvidu, v njegovi okolici pa slikovito krajino in številne kraške pojave. Spet drugi se lahko podate po razgibanih hribih in okusite domačnost kmetij v okolici Metnaja.

Obiskovalce skozi vseh dvanajst biserov občine Ivančna Gorica popelje Krožna pot Prijetno domače. Ne glede na kakšen način se podate na pot; peš ali s kolesom, kot avtomobilski izlet z družino, na konju, ali pa vseh 12 točk celo pretečete, boste ob tem lahko uživali v prijetnem valovanju pokrajine, spoznavali znamenitosti in se mogoče prepustili tudi pozabljenim občutkom domačnosti iz časa vašega otroštva. Ob obisku vsakega od dvanajstih krajev poiščete v središču kraja informacijsko tablo, kjer se podučite o znamenitostih in ostali ponudbi kraja in okolice, svoj obisk pa z žigom zabeležite v popotni kartonček.

Lega in geografska opredelitev

Geografska lega sega v tri pokrajinske enote. Prva se imenuje Dolenjsko podolje, po katerem tečeta glavni prometni osi: železniška proga Ljubljana – Novo mesto in dolenjska avtocesta. Tu so največja in najhitreje rastoča naselja v občini, v katerih je največ industrije in obrti. V podolju je najvišji delež obdelovalne zemlje v občini. Razmerje med posameznimi kategorijami kmetijskih zemljišč in lego je moder dolenjski kmet določil že v agrarni dobi, ohranilo pa se je do danes. Tako so v poplavnem ravnem dnu podolja travniki, njive so na blago vzpetem svetu, naselja in gozdovi pa so večinoma na severnem in južnem obrobju podolja, kjer se začne skalnat, za intenzivnejšo kmetijsko rabo manj primeren svet.

Iz podolja vode v celoti odtekajo proti reki Krki – deloma površinsko (na skrajnem zahodu jih zbira Višnjica, na skrajnem vzhodu pa Temenica), podzemno pa se proti Krki stekajo Virski, Šentviški in Šentpavelski potok. Nad podoljem se na skrajnem vzhodu, na prisojnih pobočjih v dolini reke Temenice, začnejo na soncu pretegovati prvi dolenjski vinogradi in beliti zidanice.

Od Višnje Gore, Ivančne Gorice, Stične, Šentvida, Doba in drugih, manjših krajev Dolenjskega podolja se ceste cepijo in vabijo proti hribom Posavskega hribovja na sever in planotam Suhe krajine z reko Krko na jug.

Najskrivnostnejša je ravno pokrajina na jugu – Suha krajina, ki je del Dinarskega sveta. Kot že ime pove, je to, z izjemo reke Krke, svet brez tekočih voda. Ker je površje pokrito le s tanko plastjo puste in siromašne ilovice, poraščajo skalnato površje »grmade« (grmovje) in prostrani gozdovi, polni gob, gozdnih sadežev ter divjadi, sem pa tja najdemo tudi vinorodna področja. Najimenitnejši kraški pojav je Krka – najlepša slovenska kraška reka, ki izvira v bližini istoimenske vasi iz jame, potem ko po skrivnih podzemnih poteh zbira vodo v prevotljeni, gobi podobni kraški notranjosti. Po ilovnati terasi, na kateri so največja naselja Suhe krajine, teče cesta proti Novemu mestu, na zahodu pa se od vasi Krka navzgor naveže proti Ivančni Gorici. Poleg Krke sta vodilni naselji območja Zagradec in Ambrus.

Severno od Dolenjskega podolja se del občine Ivančna Gorica razteza v slovenski predalpski svet, imenovan Posavsko hribovje. Po strmih, temačnih pobočjih poraščenih z gozdom, vijugajo ceste proti prijaznejšim, planotastim vrhnjim delom. Na njih so manjše gručaste vasi, obdane s polji in prostranimi travniki ter pašniki, na katerih lahko najdete tudi marsikatero pravo alpsko cvetlico. Razgled ob lepem vremenu seže od Triglava na severu do Snežnika na jugu. Največja naselja tega dela Posavskega hribovja so Metnaj, Temenica in Sobrače

Kratek zgodovinski oris

Kraji občine Ivančna Gorica imajo bogato zgodovinsko preteklost. Najdalj seže t.i. Virsko mesto (Cvinger) iz halštatskega obdobja, iz 8.-5. stoletja pred Kristusom. V okolici Vira pri Stični leži več kot 140 gomil, ki pričajo o naseljenosti in moči tega ilirskega središča. Tudi rimsko obdobje je na tem ozemlju pustilo svoj pečat, saj je mimo Višnje Gore in Šentvida potekala znamenita rimska cesta Emona – Neviodunum – Siscia. Nekje na območju današnje Ivančne Gorice se je nahajala postaja za pošto in konjsko vprego, imenovano Acervo, kjer se je del poti odcepil, podobno kot danes, proti Muljavi in Žužemberku oz. na sever proti Savi. Rimski miljnik na križišču cest v današnji Ivančni Gorici je samo eden od mnogih ostankov iz tistih časov.

Kraj Šentvid se kot »oppidum« omenja v pisnih virih že leta 1140 in šentviška prafara, ki je nedvomno najstarejša v teh krajih, je nekoč obsegala ozemlje vse od Save na severu, do reke Krke na jugu. V času romanike je posebno mesto dobila Stična, kjer je oglejski patriarh Peregrin, ob naklonjenosti višnjegorskih grofov, ustanovil cistercijanski samostan. Večji del dogajanja na tem ozemlju je bil v naslednjih stoletjih povezan z razvojem in širitvijo stiške posesti. Stična je uživala podporo številnih fevdalnih družin, tu se je odvijalo bogato gospodarsko in kulturno življenje. Nenazadnje je tu v prvi polovici 15. stoletja nastal tudi stiški rokopis, danes znan kot eden najstarejših zapisov slovenske besede. V Stični je delovala ena prvih šol, tu je bila edina glasbena šola na Slovenskem, iz katere je izšel znani renesančni skladatelj Jakob Petelin Gallus. Leta 1784 je bil z reformami cesarja Jožefa II. samostan razpuščen, v poslopje pa so se nastanili do ponovnega prihoda menihov leta 1898 državni urad in šola. Tudi okoliško področje je bilo gospodarsko zelo pomembno – ne samo zaradi agrarne dejavnosti, ampak tudi zaradi obrti in trgovine. Višnja Gora se kot trg s sodnikom omenja že leta 1294, zaradi nevarnosti turških vpadov pa je bila leta 1478 povzdignjena v mesto. V 15. stol. so Turki dvakrat požgali stiški samostan, opustošili Šentvid in Muljavo ter s tem za nekaj časa ustavili razvoj pokrajine. V 16. stol. se je močno razvil tudi današnji suhokrajnski del občine, kjer so pri današnjem Zagradcu najprej stale fužine, pozneje pa še livarna in plavž. V času industrijske revolucije v 19. stol. sta nazadovali nekdanja živahna podeželska obrt in prevozništvo. Je pa to čas, ko se je leta 1844 na Muljavi rodil novi biser te lepe in prijazne deželice – Josip Jurčič, veliki pripovednik, oče prvega slovenskega romana Deseti brat in urednik vodilnega slovenskega dnevnika Slovenski narod.

Čas I. svetovne vojne na te kraje ni bistveno drugače vplival, kot na druge kraje v zaledju front, se je pa v zgodovino tukajšnjega življa, podobno kot drugje v Sloveniji, močno zarezala II. svetovna vojna. Povojni čas je poleg gospodarskega razvoja in razvoja na posameznih področjih družbenega življenja prinesel tudi urbanizacijo posameznih lokalnih središč. Občina Ivančna Gorica je po letu 1960 delovala kot sestavni del občine Grosuplje, leta 1995 pa je spet postala samostojna občina.

Danes občina Ivančna Gorica s svojimi 137 naselji in 12 krajevnimi skupnostmi predstavlja razmeroma hitro rastoče območje, ki dobro uveljavlja svojo ugodno prometno lego, omogoča trajnostni razvoj gospodarstva in obrti, ter prebivalcem zagotavlja kvalitetno raven bivanja. V občini je izredno bogata dejavnost številnih društev s področij kulture, športa gasilstva in ostalih društvenih dejavnosti, posebno pozornost pa občina poleg razvoja gospodarstva namenja izobraževanju, zdravstvu, skrbi za starejše občane in medgeneracijskemu sodelovanju, lokalni samooskrbi, energetski učinkovitosti, premišljenemu prostorskemu razvoju in turizmu, kjer svoje produkte trži pod blagovno znamko Prijetno domače – občina Ivančna Gorica.

Ivančna Gorica - Markt-Hirschaid, pobrateni občini

11. septembra 1999 sta občini Ivančna Gorica in Markt-Hirschaid podpisali pravno listino s katero sta vzpostavili partnerske medsebojne odnose. Prijateljski odnosi med obema občinama segajo že v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, predvsem po zaslugi Cistercijanske opatije Stična ter zakoncev Huberta in Ingeborg Patzelt iz Hirschaida. S časoma je prijateljstvo med občinama zraslo v danes nerazdružljivo partnerstvo na širšem družbenem, verskem, kulturnem in gospodarskem področju, kot tudi na področjih šolstva, gasilstva in prostovoljstva nasploh. Občini vsakoletno izvajata številne izmenjave občanov, društev in šol. Veliko energije namenjata tudi povezovanju na gospodarski ravni in iskanju novih poslovnih priložnosti. Ne nazadnje je Markt-Hirschaid, ki leži na severu zvezne dežele Bavarske, s svojimi 12 tisoč prebivalci, ugodno prometno lego in močno gospodarsko infrastrukturo postal pomemben prometni in gospodarski center v osrčju Nemčije, ki je naša najpomembnejša gospodarska partnerica v Evropi.

Napisali so

dr. Mihael Glavan

The spirit of cultural countryside a stone’s throw from the Slovenian capital
Cultural crossroads in the heart of Slovenia

dr. Mihael Glavan


Le lučaj od Ljubljane, prestolnice mlade slovenske države, leži prijetna in prijazna občina Ivančna Gorica
. Samo dobrih deset minut lagodne vožnje po avtocesti proti jugu, ki je najmanj obremenjena vpadnica v državno središče, nas pripelje pod vrh višnjegorske vzpetine, kjer se začenja naša občina, pa tudi drugačno vreme, zmeraj bolj prijazno in svetlejše, kot ga imajo v ljubljanski kotlini.
Mehka valovita pokrajina vabi s slikovitimi stranskimi dolinami, reko Krko in manjšimi vodnimi tokovi in polji ter veliko raznolikostjo poraščenih gričev, ki so ravno prav visoki za krajše ali daljše, a nikoli prezahtevne pohode v naravo. Pokrajina je ena od najzgodneje naseljenih delov Slovenije, o čemer pričujejo  predrimske ostaline velike naselbine in nekropole venetsko-keltskega civilizacijskega kroga nad Virom, med Stično in Šentvidom. Njihove skrivnosti so odkrivali amaterski in profesionalni »radovedneži«,  pred drugo svetovno vojno tudi vodilni slovenski arheolog dr. Rajko Ložarju, pozneje domačin dr. Jože Kastelic in za njim še dr. Stane Gabrovec. Tu so našli znameniti grob “kneginje” z zlatim diademom in grob s konjsko opremo in še veliko primerkov orožja in orodja. Najdbe se hranijo v Slovenskem narodnem muzeju pa tudi v dunajskem in v drugih evropskih muzejih. Po severnem robu te občine  je že v 2. stol. n. š. peljala rimska cesta od Emone proti Neviodunumu. Iz tistih časov izvira znameniti miljnik v središču Ivančne Gorice, ki ga je veliko kasneje  opremil z latinskim besedilom eden od stiških opatov, zato ga imenujejo tudi opatov miljnik. Danes je osrednji simbol v občinskem grbu. Arheološke najdbe so pogoste tudi na več drugih krajih, npr. ilirske in keltske v Višnji Gori.

Višnja  Gora (Weichelsburg) z okolico
gradov in dvorcev. Najstarejši med njimi je Grad Turn (danes tudi Stari grad). Pozidali so ga grofje Višnjegorski,  ki so leta 1136 omenjeni kot ustanovitelji stiškega samostana, leta 1154 pa kot lastniki višnjegorskega gradu. Posebej zaslužna sta bila Žiga (Sigismund) in Friderik Višnjegorski. Prvi je leta 1529 pogumno branil Dunaj pred obleganjem Turkov (takrat je iz obkoljenega mesta zbežal tudi Primož Trubar, pisec prvih slovenskih knjig) , slednji pa je leta 1575 junaško padel v bojih s Turki. Kasnejši lastniki Auerspergi so grad v 18. stoletju opustili, danes o njem pričujejo le še razvaline, in ob vznožju hriba postavili Auerspergov dvorec, v katerem je delovalo okrajno sodišče vse do 2. svetovne vojne. Naš prvi pravi pisatelj, ki se je zgledoval pri znamenitem Walterju Scottu, je napisal tudi šaljivo povestKozlovska sodba v Višnji Gori (The Famous Goat Trial), ki je prevedena v številne jezike. V Višnji Gori je prebival tudi znameniti baron Peter Codelli, ki je imel tu svoj dvorec in botanični park. V bližini Višnje Gore leži Grad Podsmreka, ki je hudo potreben obnove. Tu je imel svoje čebele v drugi polovici 19. stoletju Nikolaj Emil Roschütz (Rožič) in jih izvažal po vsem svetu, celo v Novo Zelandijo. Simbol Višnje Gore je znameniti polž, priklenjen na zlato verigo, za katerega ve skoraj vsak slovenski otrok. Po legendi naj bi pozlačeno polžjo hišico Višnjanski grofični v 16. stol. podarila beneška kraljica v zahvalo za rešitev njenega sina. Danes si je mogoče ogledati lepo zbirko polžev, ki jo zbral eden od današnjih znamenitih višnjanskih meščanov. Višnja Gora ima tudi dve lepi stari cerkvi in Valvasorjev vodnjak na Mestnem trgu. Višnjani pa niso bili samo šaljivci, ki so hoteli imeti tudi svoj tramvaj in vislice, ampak tudi pisatelji, npr. Janez Cigler, avtor prve slovenske povesti, glasbeniki (npr. Avguštin Fabjan), športniki (npr. Ive Krevs) in še kaj.

Stična in Ivančna Gorica
Stična (Sittich) je gotovo najbolj znano in najbolj obiskano naselje v Občini Ivančna Gorica. Njegovo srce je najstarejši, največji in danes tudi edini delujoči cistercijanski samostan na slovenskem ozemlju. Na posesti grofov Višnjegorskih ga je davnega 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin. Njegov del je tudi čudovita prostorna bazilika, prvotno romanska, kasneje barokizirana. Posebej znamenit je lepo ohranjen in restavriran križni hodnik z notranjim atrijem. Veliko število romarjev, turistov in mladih kristjanov vsako leto obišče to izjemno znamenitost, ki jo dopolnjujejo tudi bogate zbirke Muzeja krščanstva na Slovenskem, samostanska likovna galerija, sosednja zeliščna lekarna in druge zanimivosti. Skoraj celoten kompleks je odprt za vse obiskovalce in navdušuje s svojo arhitekturno in likovno umetnostjo. Zlasti ameriški turisti otrpnejo pod tisočletnimi oboki, ki nekajkrat presegajo starost njihove dežele in kulture.  Stiška opatija se poleg dušnega pastirstva danes živo udejstvuje tudi kot središče lokalnega kulturnega življenja. Po okoliških gričih stoji še vrsta starih in ogleda vrednih cerkvic, med njimi še posebej cerkvica sv. Lamberta (650 mnm), ki je postavljena na mestu nekdanjega gradu, v katerem je prebivala »Gospa s Pristave«, Vojvodinja Virida iz Milana, ki je bila soproga habsburškega vojvoda Leopolda III. Tu je živela po moževi smrti leta 1386, do svoje smrti leta1407 (pokopana je v Stiški baziliki). Cerkev je postavljena na temeljih gradu, od katerega je ohranjena je le ena stena, ki danes služi kot oltar.

Šentvid pri Stični z okolico
Šentvid pri Stični je lepo in urejeno naselje vzhodno od Stične, v zgodovini omenjeno že ob nastanku stiškega samostana. Znameniti Šentvidčan, o čemer pričuje obeležje na njegovi rojstni hiši,  je bil  Marko Gerbec (Marcus Gerbezius), zdravnik, znanstveni pisec, humanist (1658 – 1718), eden od ustanoviteljev Academiae operosorum Labacensis. Danes Šentvid slovi predvsem po svojem množičnem Taboru slovenskih (in tujih) pevskih zborov, ki uspešno deluje že celih 42 let. Vsako leto ga prirejajo v toplem juniju, zato ga slovenski in drugi turisti radi obiskujejo. Okoli Šentvida je več atraktivnih naravnih  (npr. grič Gradišče s cerkvico sv. Nikolaja in prijetno Lavričevo kočo) in kulturnih zanimivosti (npr. gradič Grumlof, nekdanji dom slikarja Ferda Vesela).

Muljava, Krka in okolica
Najslavnejši Muljavčan je prvi slovenski umetniški pisatelj in novinar Josip Jurčič (1844 – 1881), avtor prvega slovenskega romana in številnih povesti. V njegov spomin na Muljavi vsako leto prirejajo dramatizacije njegovih del v očarljivem naravnem amfiteatru tik pod njegovo rojstno hišo. Ta je že dolgo njegov spominski muzej, odprt vse leto. Izjemen kulturni spomenik v tem kraju je baročna cerkvica Marijinega Vnebovzetja z zlatim oltarjem. Nekaj kilometrov južno od Muljave, ob nekdanji glavni dolenjski cesti, leži vas Krka, ki seveda ne skriva sorodstva z reko Krko, ki jo obliva. Ta se rojeva iz slikovite Krške jame s kapniki in tolmuni. Okolica je prijeten prostor za piknike v naravi. Na Krki imajo veliko farno cerkev sv. Kozmijana in Damijana, dveh konjederskih bratov, kot ju je šaljivo poimenoval pisatelj Josip Jurčič. V 19. stoletju je bila po vsej Sloveniji popularna romarska cerkev, zato je tudi tako razsežna.

Vseh pa je dvanajst
Na naši pregledni kulturni poti smo nekoliko predstavili le štiri celote, sicer pa občino tvori dvanajst krajevnih skupnosti. Tudi manjši kraji, ki jih nismo omenjali, ponujajo  naravne in kulturne zanimivosti, zato jih je vredno obiskati. Kultura je navsezadnje stanje duha, povezovanje starega in današnjega, naravnega in človeško ustvarjenega, je pa tudi investicija v lastno duhovno rast vsakega, ki jo spoznava, raziskuje ali soustvarja.

Matej Šteh

Sproščeno zeleno valovanje

Nekako na pol poti med Ljubljano in Novim mestom, obdana z mehkobo prvih dolenjskih gričkov, odeta v preproge zelenih travnikov in gozdov, zavita v skrivnostno prepletanje preteklosti s prihodnostjo, leži občina Ivančna Gorica.
O starodavni zgodovinski izpričanosti njenih krajev govorijo številne arheološke najdbe na Viru pri Stični, rimski miljnik v središču Ivančne Gorice, ki je tudi simbol v občinskem grbu in druge pomembne kulturne in naravne znamenitosti.
Tod živijo beli menihi, prebivalci starodavnega samostana v Stični, z še daljšo tradicijo pa se ponaša stara prafara Šentvid, danes poznana kot zibelka slovenskega zborovskega petja. Posebno vez s preteklostjo ohranja srednjeveška Višnja Gora, za mnoge se danes ravno tu prične Dolenjska, ko se popotnik pripelje v sončno pokrajino tako značilnih hribčkov in dolinic. Na Muljavi popotnika sprejme prijazna Jurčičeva domačija, ki skupaj z domačini vneto ohranja spomin na slavnega muljavskega rojaka in pisca prvega slovenskega romana. In kje se skriva Dolenjska lepotica? Do nje pridemo, če iz Muljave nadaljujemo pot proti živahni vasici Krka, kjer v čudoviti kraški jami izvira ena najočarljivejših slovenskih rek – reka Krka. Ta predstavlja tudi raj za ribiče, kajakaše in ljubitelje vodnega sveta.
Podeželsko okolje nudi številne možnosti za sproščeno ali aktivno vsekakor pa kvalitetno preživljanje prostega časa, zato so šport, rekreacija in kulinarični zakladi številnih kmečkih turizmov priljubljena izbira obiskovalcev, ki jim je ob obisku naše občine vedno prijetno domače.

Vaša destinacija – občina Ivančna Gorica!

dr. Katarina Groznik Zeiler in Pavel Groznik

O NARAVI OBČINE IVANČNE GORICE

Zeleno, pisano, brenčeče in žuboreče…
Pri nas ni svetovnih naravnih čudes ali večjega zavarovanega območja državnega pomena. Še območij Natura 2000, ki so evropsko pomembna za ohranjanje živali, rastlin in njihovih življenjskih okolij,  imamo v nasprotju s povprečjem Slovenije le za vzorec. Za našo krajino so značilni mehko zaobljeni griči, na katerih se prepletajo gozdovi s travniki in polji. Med griči so večje in manjše doline, ki so bogate z vodotoki. Pester krajinski mozaik priča o sožitju naših prednikov z naravo. Našo naravno dediščino je najbolje doživeti peš, s kolesom, na konju, s čolnom. Naravo odkrivate povsem na lastno pest, lahko pa se podate na katero izmed označenih poti (npr. evropska pešpot  E6, Jurčičeva pot od Višnje Gore do Muljave, Pot dveh slapov, Viridina pot, Lavričeva pot). Povzpnite se na eno izmed Gradišč, ki vam v lepem vremenu brez pretiravanja nudita razgled po celi Sloveniji. Pohvalimo se lahko s pisanimi travniki, na katerih cvetijo številne drugje ogrožene rastline (npr. divje orhideje oz. kukavičevke) in še vedno veselo brenčijo čebele, ki vedno bolj postajajo simbol dobro ohranjenega naravnega okolja. Ljudje pri nas so imeli zlasti v 19. stoletju pomembno vlogo pri razvoju znamenite kranjske čebele in samostan Stična v zavesti Slovencev po zaslugi patra Simona Ašiča slovi kot eno od najpomembnejših središč zeliščarstva v Sloveniji. Spomladi nas v naših gozdovih posebej razveseli bleščeče zeleno listje bukve, poleti še vedno čisti in hladni gozdni potoki, ki so pogosto bogati z lehnjakom (npr. potok Kosca v Višnji Gori), jeseni paleta pisanih barv listja in drugih plodov gozda, pozimi pa precej več sončnih dni kot v meglenih urbanih kotlinah.
Zaradi kraškega sveta so pri nas na državni ravni zavarovane številne jame, v katerih poleg drugih jamskih živali živi znamenita človeška ribica. Primerke te svetovno znane vrste je naravoslovec Scopoli v 18. stoletju prvič v zgodovini odkril prav v jamah potočka Vir pri Stični in ne v Postojnski jami, kot bi marsikdo mislil. Vir pri Stični, Globočec in Krška jama so območja Natura 2000, namenjena tudi varstvo človeške ribice.
V občini Ivančna Gorica izvira reka Krka, edina lehnjakotvorna reka v Sloveniji, ki ji naravovarstveniki pravijo kar hrbtenica dolenjske narave. Poleg človeške ribice v Krški jami še vedno nudi dom številnim ribam (npr. sulec, poimenovan tudi kralj voda) in celo vidri ter bobru. Reko je najlepše doživeti s čolna, a ne spomladi od marca do maja, ker takrat rečne živali najbolj potrebujejo mir za svoj nadaljnji obstoj. Tako kot naši predniki si tudi mi prizadevamo za ohranitev narave, ne le zaradi narave same temveč tudi zaradi našega zdravja in kakovosti življenja nasploh. Lokalne naravi prijazne kmetijske pridelke lahko ob sobotah kupimo na tržnici v Ivančni Gorici ali jih uživamo na turističnih kmetijah in s tem tudi sami prispevamo k ohranitvi marsikatere živali, rastline in njihovih življenjskih okolij.

Kulturno- turistično dogajanje
V občini je celo leto vrsta zanimivih kulturnih prireditev, med njimi so najodmevnejše:

  • Pevski tabor v Šentvidu pri Stični, ki se ga udeleži običajno več kot 5000 pevcev iz Slovenije in zamejstva;
  • Mednarodno  druženje folklornih ansamblov v Šentvidu pri Stični in drugih večjih občinskih naseljih;
  • Igre Jurčičevih del na odprtem prostoru ob pisateljevem rojstnem domu  na Muljavi;
  • Festival Stična, vsakoletno druženje amaterskih gledaliških skupin , tudi iz tujine;
  • Vseslovensko  katoliško srečanje mladih v Stični;
  • Kulturno –etnološka prireditev Anin sejem v Višnji Gori;

Med športno-rekreacijskimi možnostmi izstopajo:

  • Več o pohodu!Množičen Jurčičev pohod od Višnje Gore do Muljave v marcu (pot je označena, ob njej pa je tudi zanimiva  učna gozdna pot);
  • Označene so tudi druge pohodniške poti: Pot na Gradišče, Pot dveh slapov, Viridina pot, Jakobova pot in druge;
  • Dve odmevni jesenski tekaški prireditvi v okviru akcije Slovenija teče: Krevsov tek na Polževem in Lavričev tek na Gradišču;
  • Tri označene  kolesarske poti po občini, junijsko kolesarjenje po nekdanji delno ohranjeni rimski cesti od Ivančne Gorice do Dvora, kolesarski maraton  treh občin;
  • Množičen spust s kajaki (več kot 600 udeležencev) po reki Krki v mesecu juniju – veslanje je sicer možno od pomladi do pozne jeseni ;
  • Ribarjenje na slovenski lepotici reki Krki je nadvse privlačno;

Poleg tega pa so še različne ljudsko etnološke prireditve:

  • Ročna žetev pšenice s srpi, košnja trave s koso, izbira največjih kmečkih pridelkov, …;
  • Zanimivi ogledi  dveh muzejev, preko 50 cerkva,  več sto nabožnih znamenj, številnih arhitekturnih  dediščin nekdanjega stavbarstva (stare hiše, kozolci, skednji, lesene kašče, vodnjaki,…);

Ob obisku  kakšne od 137 naselij boste prav gotovo naleteli na prijazne domačine, ki vam bodo pomagali odkrivati zanimivosti svojih krajev, vedno pa boste lepo sprejeti tudi v številnih turističnih kmetijah in prijaznih gostiščih.