Lansko leto je kranjska čebela praznovala svoj 140. rojstni dan. Leta 1879 je namreč dobila svoje ime (Pollmann; Apis mellifera carnica).

Kranjska čebela, na katero smo Slovenci upravičeno ponosni, je v Višnji Gori, njenem rojstnem kraju, dobila svoj dom.

Zgodilo se je z odkritjem obeležja kranjski čebeli v Višnji Gori, ob prvem praznovanju svetovnega dneva čebel v Sloveniji, meseca maja 2018.

Skozi sodobno oživitev delovanja Emila Rotschütza (1836-1909) iz višnjanske Podsmreke, ki je ponesel takrat novo in neimenovano pasmo čebel v svet, skrbimo za celovito negovanje in širjenje poznavanja in varovanja kranjske čebele ter nasploh pomena čebel za krog življenja na našem planetu.

Video in fotogalerija odkritja obeležja kranjski čebeli

Kranjska čebela - Apis mellifera carnica

Leta 1857 je dr. Philip Rothschütz v članku z  naslovom Aus Unterkrain zapisal: »Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska.«

Njegovo delo je nadaljeval sin Emil.

Kranjska čebela, ki jo imenujemo še kranjica, kranjska sivka ali le sivka, je dobila ime po deželi  Kranjski, v katero je spadalo tudi območje  današnje Dolenjske. Na tem področju se je skozi evolucijo kranjska čebela ustalila.

Slovenci in slovenski čebelarji smo nanjo upravičeno ponosni, saj jo odlikujeta mirnost in
pridnost. Prav zaradi svojih dobrih lastnosti je priljubljena po vsem svetu.

Posebnosti pasme v zunanjem izgledu so: vitko telo, temno rjava barva obročkov zadka, sive dlačice na zadku.

Prednosti za čebelarstvo

  • majhna poraba zimske hrane
  • hiter pomladanski razvoj
  • usmerjenost v izkoriščanje paše v gozdu
  • dobra orientacija
  • hitro zmanjšanje obsega zalege v brezpašnem obdobju
  • zalega izgine zgodaj jeseni

Emil Rotschütz ‎(1836-1909)

Emil Rothschütz, ki je prebival in deloval v gradu Podsmreka pri Višnji Gori, je veljal za enega najpomembnejših evropskih čebelarskih strokovnjakov svojega časa. Bil je čebelar, izjemen trgovec in izobraženec, ki je zaslužen za prepoznavnost in razširjenost naše kranjske čebele. Ustanovil je podjetje Kranjski trgovski čebelnjak. Imel je preko tisoč panjev, mizarske in kleparske delavnice, čebele in čebelarsko opremo pa je prodajal po celem svetu.

Zaradi njegovega delovanja in svojih lastnosti je  kranjska čebela hitro postala svetovno izjemno priljubljena pasma čebel in takrat tudi dobila svoje znanstveno ime, ki je njen izvor jasno lokaliziral.

Emil Rothschütz je zasluženo imenovan oče kranjske čebele.

Več informacij v prospektu

Krožna pot

Vas popelje skozi vseh dvanajst biserov občine Ivančna Gorica. Ne glede na kakšen način jo boste ubrali, boste ob tem lahko uživali v prijetnem valovanju naše krajine, spoznavali naše znamenitosti in se mogoče vendarle prepustili že pozabljenim občutkom domačnosti iz časa vašega otroštva.

Več

Jurčičeva pot

Jurčičeva pot je pohodniška pešpot, poimenovana po pisatelju Josipu Jurčiču, ki poteka v dveh odsekih: od Višnje Gore do Muljave in od Muljave do reke Krke. Dolga je 15 km, povprečen pohodnik pa jo prehodi v treh urah.

Več

Dom kranjske čebele

Kranjska čebela je svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza ‎(1836 – 1909) iz Podsmreke pri Višnji Gori.

Več