GPS koordinate: 45°57’22″ / 14°48’22″

 Stična je neizogibno povezana s cistercijansko opatijo, ustanovljeno leta 1136. Je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju, v njem pa beli menihi še danes izpolnjujejo redovno pravilo »Moli in delaj« (lat. »Ora et labora«). Obiskovalcem je na ogled staro romansko jedro samostana s križnim hodnikom in barokizirano baziliko Žalostne matere božje ter bogata sakralna dediščina shranjena v Muzeju krščanstva na Slovenskem. Tradicijo znanega zeliščarja patra Simona Ašiča nadaljuje samostanska lekarna s čajnico, vsako leto v septembru pa Stično obišče tudi verna mladina iz vse Slovenije.

Posebno zgodovinsko težo daje tem krajem tudi naselje Vir pri Stični, ki je svetovno znano po arheoloških najdiščih iz halštatskega obdobja, t.i. Cvinger pa predstavlja ostanke enega največjih železnodobnih gradišč na Slovenskem. Tu je tudi izvir Virskega potoka, v katerem je tirolski naravoslovec in idrijski zdravnik Giovanni Antonio Scopoli že v 18. stoletju kot prvi našel človeško ribico.

V današnjem času je podoba Krajevne skupnosti Stična še vedno tesno povezana s samostanom, živahen utrip teh krajev pa zaznamujejo številni kulturni, gledališki, glasbeni in športni dogodki, med katerimi izstopa vsakoletni festival gledališča, glasbe in likovne umetnosti. Hribovito zaledje nad Stično obiskovalcem med drugim nudi številne možnosti za pohodništvo, rekreacijo in izletniški turizem.

Kraji v Krajevni skupnosti Stična: Gabrje pri Stični, Mala Dobrava, Stična in Vir pri Stični.

TD Stična
T: 041 654 992