Muljava nam je podarila enega izmed najpomembnejših slovenskih literarnih biserov, Josipa Jurčiča. Tu je preživljal mladostna leta in pozneje v literarnih podobah ohranil utrip svojega časa in poteze ljudi. Jurčičeva domačija je eden redkih muzejev na prostem pri nas, ki ga sestavljajo med drugim tudi pomembne stavbe, ki že vseskozi od začetka stojijo na istem mestu in niso bile prestavljene. Slovenski etnografski muzej je v letih med 1966 in 1979 domačijo dopolnil z dodatnimi poslopji iz bližnje okolice, ki so nekoč spremljala domove na Dolenjskem, in sicer s čebelnjakom, kaščo in sušilnico za lan. Ob gozdiču je muzej postavil leseno bajto – Krjavljevo kočo, ki prikazuje bivalno kulturo bajtarjev ali kajžarjev, najrevnejšega sloja prebivalstva brez zemlje. Muzej predstavlja dediščino podeželskega stavbarstva, opreme bivališč ter gospodarskih dejavnosti v tem delu Slovenije, hkrati pa je muzej vsebinsko tesno povezan z delom in življenjem pisatelja.

Domačija je tudi prostor številnih dogodkov – več o dogajanju na Jurčičevi domačiji lahko izveste zgoraj pod rubriko s celoletnim programom Jurčičevega leta ali pa nas spremljajte na Facebook strani Turizem Ivančna Gorica.

Delovni čas
Vrata Jurčičeve domačije so odprta od 1. marca do 1. decembra.
Ogledi muzeja na prostem potekajo vsako polno uro, in sicer:
TOREK‒SOBOTA: 11.00‒17.00,
NEDELJA IN PRAZNIKI: 12.00‒17.00.

Dodatne informacije
Zavod Prijetno domače
T: 01 7812 128
E: info@prijetnodomace.si
FB: Turizem Ivančna Gorica

Jurčičevo rojstno hišo je leta 1826 postavil pisateljev ded in do danes ni bila predelana. Ded je bil v Jurčičevem življenju zelo pomembna oseba, saj je osnovo za pripovedniški dar pisatelj prejel ravno od njega. Na severni strani je hiša podaljšana za majhen hlev, nad katerim je bil včasih lesen skedenj. Danes je v tem delu predstavljeno Jurčičevo življenje in delo. Zraven hiše je pisateljev ded postavil tudi dvojni kozolec – toplar ter vodnjak. Te tri stavbe so že od prvotne postavitve na istem mestu.

Talni načrt domačije je značilen za osrednjo slovensko kmečko hišo 19. stoletja, sestavljeno iz petih opremljenih prostorov: veže s črno kuhinjo in ognjiščem, »hiše», »kamre«, »štiblca« in kleti.

S svojimi deli je postavil trdne temelje slovenskemu pripovedništvu; napisal je prvi slovenski roman Deseti brat, prvo slovensko tragedijo Tugomer, vrsto daljših ter kratkih proznih pripovedi. To leto so sicer v ospredju vsa njegova dela, še posebej pa zaradi obletnic izstopata Pripovedka o beli kači in Rokovnjači. Prav tako so letos v ospredju njegovi časnikarski prispevki in urednikovanje.

Krjavljeva koča prikazuje bivalno kulturo bajtarjev ali kajžarjev, najrevnejšega sloja prebivalstva brez zemlje, in je poimenovala po najslavnejšem liku Jurčičevega dela Deseti brat, Krjavlju, ki naj bi prav tako živel v taki koči.

Vseslovensko Jurčičevo leto 2021

Slovenijo bo v letošnjem letu zaznamoval prvi slovenski romanopisec, Josip Jurčič. Vlada Republike Slovenije je namreč leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, na predlog Ministrstva za kulturo. Pobudo ministrstvu je podala Občina Ivančna Gorica.