Na zahodnem robu vasi Dob pri Šentvidu je skupina 10 enojnih kozolcev, ki so bili zgrajeni iz betonskih stebrov v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja na mestu starejših lesenih, ki so bili še kriti s slamo. Najstarejši med njimi je iz leta 1972. Kozolci z betonskimi stebri so na Dolenjskem znani že od prve svetovne vojne dalje, v večjem številu pa so se začeli uveljavljati šele po letu 1960. V začetku so njihove stebre izdelovali kar na terenu, na kraju, ki je bil predviden za postavitev kozolca. Kasneje so kmetje kupovali že izdelane stebre. Najprej so jih kupovali pri izdelovalcih na Gorenjskem, kasneje pa se že pojavijo izdelovalci armiranobetonskih stebrov tudi na Dolenjskem. Eden najzgodnejših izdelovalcev tovrstnih stebrov je bil tudi eden izmed domačinov, ki jih je začel izdelovati sredi sedemdesetih let 20. stoletja. Posebnost dobskih kozolcev je, da so v pokrajino postavljeni skupaj kot skupina v gruči, kar je za Dolenjsko manj značilno. Na Dolenjskem so namreč kozolce največkrat postavljali v sklopu domačij ali pa posamično na travnikih izven vasi.