Kranjska čebela je dobila ime po deželi Kranjski, v katero je spadalo tudi območje današnje Dolenjske. Leta 1857 je dr. Philipp Rothschütz v članku z naslovom Aus Unterkrain (Z Dolenjskega) zapisal: »Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska.« To je bil prvi korak čebelarjev družine Rotschütz v slovensko čebelarstvo, ki so ga razvijali vse do leta 1909.
Slovensko čebelarstvo je doživelo svoj prvi razcvet v dobi razsvetljenstva z aktivno skupino čebelarjev in njihovimi pristopi. Drugi razcvet je slovensko čebelarstvo doživelo prav po zaslugi družine Rotschütz.
Višnja Gora in Kranjska sivka sta povezani že od 19. stoletja, ko je na Podsmreki blizu Višnje Gore živela družina Rotschütz. Emil Rotschütz (1836‒1909) je bil eden najpomembnejših evropskih čebelarskih strokovnjakov svojega časa. Nadaljeval je delo očeta in z naprednim čebelarjenjem in trgovanjem je poskrbel, da si je kranjska čebela uspešno utirala pot v svet. Zaradi njegovega delovanja in svojih lastnosti je kranjska čebela hitro postala svetovno izjemno priljubljena pasma čebel in takrat tudi dobila svoje znanstveno ime, ki je njen izvor jasno lokaliziral.