Hiša kranjske čebele

Kranjska čebela je dobila ime po deželi Kranjski, v katero je spadalo tudi območje današnje Dolenjske. Leta 1857 je dr. Philipp Rothschütz v članku z  naslovom Aus Unterkrain (Z Dolenjskega) zapisal: »Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska.« To je bil prvi korak čebelarjev družine Rotschütz v slovensko čebelarstvo, ki so ga razvijali vse do leta 1909.

Slovensko čebelarstvo je doživelo svoj prvi razcvet v dobi razsvetljenstva z aktivno skupino čebelarjev in njihovimi pristopi. Drugi razcvet je slovensko čebelarstvo doživelo prav po zaslugi družine Rotschütz.

Višnja Gora in Kranjska sivka sta povezani že od 19. stoletja, ko je na Podsmreki blizu Višnje Gore živela družina Rotschütz. Emil Rotschütz (1836‒1909) je bil eden najpomembnejših evropskih čebelarskih strokovnjakov svojega časa. Nadaljeval je delo očeta in z naprednim čebelarjenjem in trgovanjem je poskrbel, da si je kranjska čebela uspešno utirala pot v svet. Zaradi njegovega delovanja in svojih lastnosti je kranjska čebela hitro postala svetovno izjemno priljubljena pasma čebel in takrat tudi dobila svoje znanstveno ime, ki je njen izvor jasno lokaliziral.

Rotschütz je začel trgovati s kranjsko čebelo, njegovo podjetje Kranjski trgovski čebelnjak je najbolj cvetelo v letih 1875–1900. V Podsmreki je postavil preko tisoč panjev, izboljšal stare, izumil nove. Po vsem svetu je razposlal ogromno raznovrstnih živih panjev, izdeloval in prodajal čebelarske potrebščine in opremo, razširjal in izpopolnjeval svoj obrat z mizarskimi in kleparskimi delavnicami, bil je tudi na splošno pameten kmetovalec.

Rotschütz je sodeloval s tujimi strokovnjaki, še posebej pa je pomembno njegovo sodelovanje z dr. Pollmannom, ki je leta 1875 znanstveno poimenoval kranjsko čebelo ‒ Apis mellifica carnica.

Družina je pomembno prispevala tudi k publicistični dejavnosti, sodelovala je pri ustvarjanju monografij in objav v publikacijah, brošurah, katalogih ter drugih pomembnih čebelarskih zapuščinah. Zaslužni so torej za številne napredne razvojne korake čebelarstva ter za ugled slovenskega čebelarstva v svetu.

Projekt Hiša kranjske čebele

Celoten projekt v Višnji Gori, ki zajema obeležje, čebelnjak, Hišo kranjske čebele in mnoge druge aktivnosti je posvečen temu marljivemu bitju, poskrbel pa bo za obnovitev in oživitev starega mestnega jedra ter za prenovo stare šole. V Hiši kranjske čebele bo deloval interaktivni muzej, kjer bo predstavljena avtohtona slovenska čebelja pasma kranjska sivka. V njej bodo tudi namestitve do 50 ležišč, turistično informacijski center in kavarna, predavalnica, laboratorij in ostala infrastruktura.

Odkritje Obeležja kranjske čebele v Višnji Gori se je zgodilo 18. 5. 2018, ob prvem praznovanju svetovnega dneva čebel v Sloveniji.

Dodatne informacije
Javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica (ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica)

T:  01 7812 128
E: info@prijetnodomace.si