Virsko mesto je ljudsko poimenovanje območja v okolici Vira pri Stični, ki mu pa domačini sedaj pravijo Cvinger. Zgradilo naj bi ga halštatsko ljudstvo (Iliri) v obdobju od 8. do 5. stoletja pred našim štetjem. Okoli 300 let pr. n. št. se je to ljudstvo umaknilo drugemu ljudstvu. Najverjetneje so bili to Kelti, ki so stoletje pr. n. št. spet utrdili obzidje, vendar je po zasedbi Rimljanov v teh krajih, življenje v Virskem mestu zamrlo.

Danes je mogoče videti več metrov visok nasip ali izrazito teraso, na katerem so takrat stali obrambni zidovi, ki naj bi bili zgrajeni že v 8. stoletju pr. n. št. Kdor bi ga danes želel obhoditi, bi prehodil pribl. 2,3 km. V okolici Vira pri Stični leži tudi več kot 125 še neizkopanih gomil, ki pričajo o naseljenosti in moči tega ilirskega središča. Okrog gomil so zakopani kamniti venci, znotraj katerih je po 200 grobov. Po tem se vidi, da je šlo za mogočno ljudstvo, ki pa o sebi ni pustilo zapisov. Muzeji doma in po svetu hranijo izkopane predmete, med drugim se jih da videti v Narodnem muzeju Slovenije.

Izkopavanja so pokazala glavne poti med gomilnimi grobišči, ceste v naselbino, tipe hiš in obstoj mestnih četrti … Strokovnjaki so mnenja, da je veliko zgradb v okolici nastalo prav iz gradbenega materiala, ki je ostal od razsutega Virskega mesta, med drugim tudi gospodarska poslopja, samostan in bazilika.

Če želimo malo bolj raziskati Stično, odkrijemo tudi Virski studenec, kjer so v preteklosti odkrili prvo človeško ribico.

Rimsko obdobje je na tem ozemlju pustilo svoj pečat, saj je mimo Višnje Gore in Šentvida potekala znamenita rimska cesta Emona–Neviodunum–Siscia. Nekje na območju današnje Ivančne Gorice se je nahajala postaja za pošto in konjsko vprego, imenovano Acervo, kjer se je del poti odcepil, podobno kot danes, proti Muljavi in Žužemberku oz. na sever proti Savi. Še danes so vidni ostanki rimske ceste, po kateri se tudi organizira Popotovanje s kolesi po rimski cesti od Ivančne Gorice do Dvora. Če se odpravite po njej in pozorno spremljate, boste tudi sami odkrili rimske sledi.

O zgodovini na območju občine Ivančna Gorica govorijo številne arheološke najdbe, med katerimi izstopa predvsem rimski miljnik, ki je tudi simbol v občinskem grbu. V preteklosti je miljnik opravljal simbolno, usmerjevalno vlogo. V svojem času je kazal popotnikom, vojakom in trgovcem razdaljo do Rima, v srednjem veku pa je nakazoval na bližino Stiškega samostana. Na območju občine Ivančna Gorica so našli tri miljnike (vse blizu cestnih povezav), kar nakazuje na pomembno prometno križišče že v antiki in kasneje v srednjem veku. Sedanji simbol Občine Ivančna Gorica je dal leta 1583 stiški opat Lovrenc Zupan spremeniti, in sicer dal je izklesati napise v nemščini in latinščini ter grbe, povezane s Stiškim samostanom. V štirioglatem spomeniku so štiri vdolbine, ki nakazujejo podobe farnih zavetnikov; v smeri Stične se obrača podoba Matere božje, Višnje Gore ‒ sv. Evgidij, Krke ‒ sv. Kozma in Damjan, proti Šentvidu pa Sv. Vid.

Miljnik je bil sicer umaknjen iz prvotne lokacije, repliko pa lahko vidite na sredini krožišča pri železniški postaji v Ivančni Gorici.

Villae rusticae je poimenovanje podeželskega bivališča iz rimskih časov, ki pa ni bilo rimska vila, kakor nakazuje ime, ampak mogoče le počitniško bivališče, morda bivališče kakšnega upravnika ali vzdrževalca bližnje rimske ceste. Ostanke je moč videti na Muljavi, pri cerkvi Marijinega vnebovzetja, zraven poslovilnega objekta.