Na Jurčičevi domačiji se nahajata dve stalni razstavi, ki si jih lahko obiskovalci ogledajo skozi vse leto, in sicer: etnografska zbirka Spomini na deda in razstava Od lanu do platna.
Etnografska zbirka Spomini na deda
Zbirko je l. 2003 postavil etnolog dr. Boris Kuhar, ime pa je dobila po Jurčičevem delu Spomini na deda. Nekatera izmed razstavljenih orodij se uporabljajo še danes, večina se jih pojavlja le še kot razstavni eksponati v muzejih in zasebnih zbirkah, zato tudi poimenovanje zbirke po Jurčičevem delu. Muzejska zbirka se nahaja v ‘štali’ na Jurčičevi domačiji. Predstavljena kmečka orodja in naprave so značilne za čas Jurčičevega življenja.
Projektni partnerji v prostoru z zbirko Spomini na deda
V etnografski zbirki obiskovalci spoznajo tipična kmečka opravila, kot so predenje, tkanje, mlačev, žetev, košnja in spravilo sena. Predmeti prikazujejo vsakdanjik in praznike. Postavitveni prostor je manjši, vendar premišljeno zapolnjen s predmeti. Ob razstavljenih predmetih so stare fotografije, ki so nastale okrog l. 1950 (avtorstvo: kustosi Slovenskega etnografskega muzeja). Pri postavitvi etnografske zbirke je sodelovalo tudi Društvo čebelarjev Krka-Zagradec, ki je postavilo Dedkov kotiček. V njem so razstavljeni stari točilec medu, čebelarski izdelki, zbirka starejših in novejših panjskih končnic. Najbolj znana med njimi je panjska končnica, na kateri je upodobljen kmet, ki ziblje Francoza. Ta naj bi nastala po resničnem dogodku v Mlakarjevem mlinu na sosednjem Mrzlem polju.
Razstava Od lanu do platna
Razstava vsebinsko dopolnjuje etnografsko razstavo Spomini na deda. Namenjena je predvsem najmlajšim obiskovalcem, ki manj poznajo dolgotrajen postopek pridelave in
Jurčič v zbirki Od lanu do platna
predelave lanu, o čemer govori pregovor: »Lan – z njim je dela leto in dan!«
Pridelava in predelava lanu je bila v 18. st. značilna za vseslovensko območje, saj je bil glavna surovina za izdelavo oblačil, perila, rjuh, zaves, brisač itd. Ob opravilih, povezanih z lanom, so se spletle številne šege in navade. Bogato okrašena preslica za prejo je postala darilo, ki so ga fantje podarjali dekletom. Ob teritvi (ločevanju lanenih vlaken od stebla) so ženske v srajce moških tlačile pezdir (neuporabne ostanke lanenih stebel), da so bili ti opikani. Ob opravilih so se družili, dobro jedli in pili. V 2. polovici 19. st. je lan začel izpodrivati bombaž, pojavilo se je cenejše industrijsko pridelano blago, zato se danes z dejavnostjo ukvarjajo le še redki posamezniki (najdlje se je tradicija ohranila v Beli Krajini in Prekmurju).
Danes je v ospredju druga, zdravilna funkcija lanu – uporaba semen, pridelava olja, ki se je že v srednjem veku uporabljajo v ljudskem zdravstvu.
Leta 2012 so za stalno razstavo pripravili program oz. dopolnitev vsebin, ki je obsegal obogatitev etnološke razstave; vključevanje lokalnega prebivalstva v sooblikovanje programa, povezanega z etnološko zbirko; spremljanje lanu od setve do puljenja (kar jim je uspelo že enkrat prej).
Skozi operacijo Jurčičev IZZIV smo najprej analizirali obstoječe stanje na domačiji, programe, ponudbo in delovanja ponudnikov lokalnega okolja. Sledil bo strateški načrt, saj le z jasnimi cilji in vizijo lahko gradimo na dolgoročnem preživetju in uspešnosti ponudnikov. Strateški del se bo nadgradil tudi z operativnim načrtom, ki bo konkretno opredelil posamezne ukrepe in aktivnosti. Zadnji in zelo pomemben del bo izvedba operativnega načrta. V celoten projekt bodo vključeni lokalni ponudniki turizma, številna turistična in druga društva, ter organizacije lokalnega okolja iz območja vseh štirih občin (Ivančna Gorica, Trebnje, Žužemberk in Dolenjske Toplice). Skozi operacijo bomo oblikovali dva nova turistična produkta. Prvi produkt bo namenjen inovativnemu petzvezdičnemu doživetju na Muljavi, drugi produkt se bo osredotočal na animacijsko vodenje in sicer bo vseboval programe, za katere želimo, da se osredotočajo na otroke, upokojence in podjetja (teambuildingi).
Teja Zaletelj, vodja projekta Jurčičev IZZIV
