Krožna pot PRIJETNO DOMAČE in njen tradicionalni pohod

 

 

karta1-100pxZ otvoritvijo zadnje od dvanajst turističnih točk Občine Ivančna Gorica v Sobračah je bil zaključen eden naših nosilnih turističnih projektov.

Izgradili smo temeljni skelet turistične infrastrukture občine. Dvanajst unikatno oblikovanih in informativno polnih turističnih točk vzpostavlja osnovno vsebinsko in prostorsko paleto raznolikosti naše turistične ponudbe.

In prvi logični rezultat je markirana krožna pot med vsemi dvanajstimi točkami, ki omogoča sproščeno doživetje raznovrstnosti in bogatstva celotne destinacije Prijetno domače.

Krožna pot PRIJETNO DOMAČE vas popelje skozi vseh dvanajst biserov občine Ivančna Gorica. Ne glede na kakšen način jo boste ubrali, peš ali s kolesom, kot avtomobilski izlet z družino, na konju ali pa vseh 12 točk celo pretečete, boste ob tem lahko uživali v prijetnem valovanju naše krajine, spoznavali naše znamenitosti in se mogoče vendarle prepustili skoraj že pozabljenim občutkom domačnosti iz časa vašega otroštva.

Seveda vam celotne poti res ni potrebno opraviti v enem zamahu ali določenem vrstem redu. To prepustimo tekmovanjem. Vzemite si čas in dobro voljo, da bo zadovoljstvo lahko popolno. Krožna pot se ne imenuje zato, ker bi vozili v krogu, temveč zato, ker z njo zaokroženo spoznate celotno destinacijo Prijetno domače in naberete neprekinjen krog dvanajstih žigov, ki so nameščeni na naših turističnih info točkah. Ko naberete vse, v spomin na vaš potep prejmete prijetno darilce.

shema potitipska turistična točka

Koordinate vseh turističnih info točk za lažjo uporabo vaših GPS navigacijskih napravic

ali pa za lahkotni geocaching (za nabor vseh 12 žigov vas čaka darilo) :

AMBRUS
45˚49’41” / 14˚48’60”

DOB pri Šentvidu
45˚55’56” / 14˚51’40”

IVANČNA GORICA
45°56’18” / 14°48’19”

KRKA
45°52’13” / 14°46’40”

METNAJ
45°58’49” / 14°48’27”

MULJAVA
45°54’07” / 14°47’56”

SOBRAČE
45°59’16” / 14°52’33”

STIČNA
45°57’22” / 14°48’22”

ŠENTVID
45°57’13” / 14°50’19”

TEMENICA
45°58’08” / 14°52’53”

VIŠNJA GORA
45°57’28” / 14°44’35

ZAGRADEC
45°51’40” / 14°49’59”


Zavod Prijetno domače in Občina Ivančna Gorica organizirata Pohod po Krožni poti Prijetno domače. 

 

Pot lahko prehodite v celoti (cca. 100 km) ali pa se nam pridružite na posameznih odsekih. Pot je označena z markacijami in usmeritvenimi tablami. Potek pohoda bo možno spremljati tudi preko spletne strani in Facebook profila občine Ivančna Gorica. Vsak pohodnik prejme kartonček za žigosanje, v katerem zbira žige nameščene na vseh 12-ih info točkah. Pohodniki, ki bodo zbrali vse žige, bodo nagrajeni s praktično nagrado. V primeru zadostnega števila zainteresiranih, bo organizirana tudi prenočitev.

Na pohod se je potrebno predhodno prijaviti na tel. št.: 041/437-382 ali na elektronsko pošto: turizem@ivancna-gorica.si, kjer dobite tudi vse potrebne informacije o pohodu in trasi poti.


Naših 12 biserov

abecedno

Ambrus
Na južnem robu občine Ivančna Gorica, v osrčju Suhe krajine, ležijo vasice Ambrus, Bakrc, Brezovi Dol, Kal, Kamni Vrh, Primča vas in Višnje, ki oblikujejo krajevno skupnost Ambrus. Površje je zakraselo, njive in travniki so urejeni v terase. Vsaka vasica se ponaša s cerkvico, med katerimi je najbolj znana cerkev sv. Petra na Kamnem Vrhu (500 m) v gotskem slogu, v njej pa se nahajajo lep kasetirani strop, lepo restavrirane freske Janeza Ljubljanskega iz leta 1459 in baročna oprema.
Utrip življenja prijaznih domačinov oblikujejo vsakodnevne vožnje na delo v druge kraje, nekaj je tudi malih obrtnikov in kmetijskih gospodarstev. Za pestrost življenja poskrbijo gasilsko, kulturno, lovsko in športno društvo.
Ambrus je dobro izhodišče za gobarjenje, nabiranje zelišč in polharijo, ter lepe sprehode po okoliških hribih in vinogradih, vse do Korinjskega hriba (732 m), poznanega tudi po arheološkem najdišču poznoantične višinske utrdbe.

Lokalni kontakt
T: 041 631 871
E: info@kd-ambrus.si

Dob pri Šentvidu
Krajevna skupnost Dob z nekaj manj kot 800 prebivalci v 13 vaseh se nahaja na območju kontaktnega krasa na severnem robu Suhe krajine.
Največja naravna vrednota vasi Dob so ponori potoka Šentpavelščice južno od cerkve sv. Petra. Hrastovška uvala je druga velika posebnost kraškega sveta tega dela Suhe krajine. Krasi jo valovito in široko dno s polji, sredi katerih stoji vas z veliko vaško lužo, ob njej pa cerkev.
Hrastovška poznosrednjeveška cerkev sv. Andreja iz 15. stoletja, ki je bila kasneje delno barokizirana, ima zanimive zlate stranske oltarje iz 17. in lesen strop iz 18. stoletja. Za ogled so zanimive še cerkve sv. Lamberta v Malih Pecah, sv. Petra v Dobu in sv. Antona Puščavnika na Rdečem Kalu.
Poseben pečat dajejo krajem KS Dob nekatere še ohranjene šege in navade kot so nošenje Marije v Hrastovem Dolu v adventnem času in izdelovanje vaških cvetnonedeljskih butar. Zelo dolgo tradicijo ima tudi lokalna božja pot k sv. Antonu Puščavniku (17. januar) na Rdečem Kalu, kateremu so se priporočali za zdravje živine. Med novejšimi šegami in navadami izstopa vsakoletno tradicionalno tekmovanje koscev v košnji na Lučarjevem Kalu, ki ga Turistično društvo Grča z Lučarjevega Kala organizira že od leta 1994 dalje.

Lokalni kontakt
T: 041 774 555

Ivančna Gorica
Ivančna Gorica je mlado občinsko središče z ugodno geografsko in prometno lego.
Čeprav je kraj dobil današnjo podobo večinoma v zadnjih destletjih, so arheološka najdišča in rimski miljnik jasen dokaz o njegovi zgodovinski izpričanosti.
Poleg trgovske, gostinske in obrtne dejavnosti se pospešeno razvija tudi industrija, kraj pa se ponaša še s srednjo šolo Josipa Jurčiča in novo cerkvijo svetega Jožefa.
Ivančna Gorica je izhodišče za obisk številnih kulturno-zgodovinskih in turističnih točk v okolici.

TD Ivančna Gorica
M: 041 429 491

Krka
Znamenitosti:

  • Krška jama
  • Vodnjak Gabrovčec
  • Jama Poltarica
  • Kolesarske poti
  • Veslanje
  • Ribolov
  • Kulinarična ponudba
  • Posamezni ogledi

Turistična INFO točka Krka
Krka Tourist INFO
E: tdkrka@siol.net
W: www.tdkrka.si
T: 041 276 252

Metnaj
Metnaj, krajevno središče hribovitega severa občine z bogato zgodovino vam ponuja pestra doživetja v neokrnjeni naravi. Če se povzpnete na najvišji vrh občine Obolno (776 m) ali na Pristavo (695 m), doživite čudovit razgled vse do Triglava in Snežnika.
Po vojvodinji Viridi Visconti, dobrotnici stiškega samostana, ki je živela pred 600 leti na gradiču na Pristavi je poimenovana Viridina pot. Njen simbol požrešne kače je danes simbol Metnaja. Stopite lahko po Lavričevi ali Romanovi poti ali pa obiščite Kmečki turizem Berčon na Obolnem, Kmetijo odprtih vrat Miglič v Metnaju ali Izletniški turizem Okorn na Pristavi.
Tu sta cerkvici iz 15.stol. sv. Magdalena v Metnaju in sv. Lambert na Pristavi. Pristava je znana tudi po dogodkih med 2. sv. vojno in iz časa osamosvojitve države Slovenije.

Izletniški turizem Okorn
T: 041 329 810
Kmetija odprtih vrat Miglič
T: 031 552 570
Kmečki turizem Berčon
T: 031 210 001

Muljava
Muljava je prijazna dolenjska vasica, ki se je spojila z imenom velikega pripovednika Josipa Jurčiča. Jurčičeva domačija je danes muzej na prostem, ki pripoveduje zgodbe o vsakdanjem življenju kmečkega prebivalstva in modrosti življenja v sobivanju z naravo. Kulturni spomenik ohranja podobo osrednje slovenske kmečke arhitekture, opreme prebivališč in gospodarskih poslopij, naprav in načina poselitve.
Domačija je tudi prostor številnih kulturnih prireditev, likovnih in etnografskih razstav, tu je tudi cilj Jurčičeve poti, ob domačiji pa v naravnem amfiteatru domača gledališka skupina tradicionalno uprizarja Jurčičeva dela.
Deželo Desetega brata bogati tudi gotska cerkev Marijinega vnebovzetja iz prve polovice 15. stol. s freskami Janeza Ljubljanskega in zlatim baročnim oltarjem.

Jurčičeva domačija na Muljavi
Muljava 11, 1295 Ivančna Gorica
T/F: 01 78 76 500
M: 041 686 382
E: muzej.josip.jurcic@siol.net W: www.jurcic.si

Sobrače
Vas Sobrače leži ob zgornjem toku Temenice in regionalni cesti, ki povezuje Dolenjsko z Zasavjem. Istoimensko krajevno skupnost obsegajo še vasi Pusti Javor, Sela pri Sobračah in Vrh pri Sobračah.
Kraj se prvič pisno omenja med leti 1220 in 1250 v zvezi s stiško posestjo. Legenda o nastanku imena vasi sega v čas, ko so Turki preko Bogenšperka želeli prepeljati orožje iz Dolenjske v Zasavje. Zaradi hudega klanca in močvirnatih tal so se konji začeli pogrezati in konjeniki so začeli obračati konje nazaj z ukazovanjem »so-brač«.
Podružnična cerkev sv. Andreja stoji na gričku južno nad vasjo. V gozdu na sedlu hriba, jugovzhodno od sobraške cerkve pa leži »Pintarjeva kapelica«, oltar v njej je restavriral ljudski rezbar in mlinar Anton Lokar. V kraju deluje bife, ribogojnica, nekaj večjih kmetij in zelo dejavno gasilsko društvo.
Pod vasjo Javorje izvira reka Temenica, dolenjska ponikalnica, ki se do svojega izliva v Krko kar dvakrat zgubi v podzemlje.

Lokalni kontakt
T: 031 350 684

Stična
Cistercijanski samostan v Stični je bil ustanovljen leta 1136 in je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju. V njem beli menih še danes izpolnjujejo redovno pravilo Moli in delaj. Obiskovalcem je na ogled staro romansko jedro s križnim hodnikom in barokizirano baziliko Žalostne matere božje in bogata sakralna dediščina v Muzeju krščanstva na Slovenskem. Tradicijo znanega zeliščarja patra Simona Ašiča nadaljuje samostanska lekarna, vsako leto v septembru pa Stično obiščejo mladi iz vse Slovenije.
Vir pri Stični je znan po arheoloških najdiščih iz halštatskega obdobja, t.i. Cvinger pa predstavlja ostanke enega največjih železnodobnih gradišč na Slovenskem. Tu je tudi izvir Virskega potoka, v katerem je naravoslovec Scopoli prvi našel človeško ribico.
Hribovito zaledje nad Stično nudi številne možnosti za pohodništvo in rekreacijo. Ponujajo se planinske in izletniške točke na Gradišču, Pristavi in Obolnem.

TD Stična
T: 041 654 992
Muzej krščanstva na Slovenskem
T: 01 78 77 863
M: 041 689 994
E: info@mks-sticna.si
W: www.mks-sticna.si

Šentvid
Šentvid pri Stični, nekdaj prafara, je v pisnih virih prvič omenjen leta 1132, v zvezi z graditvijo stiškega samostana. V središču kraja stoji barokizirana romanska cerkev svetega Vida. Vsako leto v juniju Šentvid gosti pevce iz Slovenije in zamejstva na Taboru slovenskih pevskih zborov. Osnovna šola nosi ime po slikarju Ferdu Veselu, v njeni okolici pa se nahaja galerija lesenih skulptur kiparja Petra Jovanoviča. Znani Šentvidčani so še: zdravnik in humanist Marko Gerbec, muzikolog in etnograf Stanko Vurnik, arheolog in pesnik Jože Kastelic, usnjar Josip Lavrič in drugi.
V razgibani okolici Šentvida so našle svoje mesto številne športne in rekreacijske dejavnosti. Priljubljena planinska točka je Gradišče z Lavričevo kočo in cerkvico svetega Nikolaja. Tradicionalne prireditve v kraju so pohod po Lavričevi poti, dirke v motokrosu, folklorni festival, blagoslov konj, prireditve letalskega kluba in drugih društev. V Šentvid prihajajo na zdravljenje v Center za zdravljenje bolezni otrok bolniki iz vse Slovenije.

Lokalni kontakt
T: 051 604 030

Višnja Gora
Višnja Gora, mestece na holmu je eno najbolj ohranjenih slovenskih srednjeveških naselbin z ohranjenim obzidjem in stražnim stolpom-Pulfer turn. Prav na tem mestu je bila nekdaj rimska vojaška postojanka Magnisna.
Višnja Gora je zaradi izredne strateške lege in uspešne obrambe pred turško nevarnostjo dobila mestne pravice že leta 1478, kar 14 let pred odkritjem Amerike!
Simbol mesta je polž, priklenjen na verigi. Kip polža, verjetno edini na svetu, stoji pred znamenito cerkvijo sv. Ane. O višnjanskem polžu je pel naš največji pesnik France Prešeren. Tu je bila napisana tudi prva slovenska povest Sreča v nesreči.
Višnja Gora je odlično izhodišče za številne izlete, predvsem po tradicionalni Jurčičevi in Učni gozdni poti ter Poti dveh slapov.

TD Višnja Gora
T: 040 829 940 ali 041 279 801
TD Polževo
T: 041 683 601

Temenica
Temeniško dolino zaznamuje blagi tok Temenice, ki kot potok priteče izpod bližnjega Valvazorjevega Bogenšperka. Številni mlini na Temenici in pritoku Bukovici so nekdaj krojili življenje mnogih družin, danes pa je živ le še Grilov mlin v Čagoščah. Na čase ropota mlinskih koles spominjajo stope in mlinski kamni, ki jih je dal postaviti domačin Tone Kozlevčar, eden od pobudnikov Tabora slovenskih pevskih zborov.
Tu so doma prvi dolenjski vinogradi na Čagoški gori in na Debelem hribu. V neokrnjenem naravnem okolju se razvijata izletniški in kmečki turizem, Gornji Vrh pa je priljubljena razgledna točka.
Del bogate kulturne dediščine so podružnične cerkvice v Pungertu, Bukovici in Šentjurju ter kapela v Čagoškem Vrhu.
Razgibano krajevno življenje oblikujejo kulturno, gasilsko in športno društvo, ter vinogradniško-sadjarsko turistično društvo in konjeniško društvo.

Lokalni kontakt

T: 041 320 287

Zagradec
Kraj Zagradec sestavljata Fužina in Zagradec. V KS Zagradec pa je 16 vasi z okoli 1200 prebivalci.
Fužina je staro železarsko naselje. Zagradec (za gradcem) zaznamujejo slapovi reke Krke, od obilice mlinov in žag pa danes obratuje le še elektrarna na vodni pogon (1924) in edini valjčni mlin v zgornjem toku reke Krke kjer lahko kupite prvovrstno domačo moko iz vseh vrst žit. V romarski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja je zanimiva marmornata prižnica.
Valična vas leži ob rimski cesti, v njej je baročna cerkev sv. Martina z romanskimi osnovami in cerkev sv. Jožefa s tlorisom štiri peresne deteljice. Zanimivi sta dve mogočni lipi (naravni spomenik, najstarejša ima okoli 800 let) in rimski žrtvenik.
Kitni Vrh tudi leži ob rimski cesti in je najstarejše naselje v teh krajih (1176, patronat stiškega samostana).

TD Zagradec
T: 041 800 810

Če želite prejeti tiskani prospekt za nabiranje žigov na dom, nam to napišite in vam ga seveda pošljemo brezplačno.


Prijetno domače – Občina Ivančna Gorica – turistična karta občine:Turistična karta občine Ivančna Gorica

Vremenska napoved za Slovenijo: Vreme (ARSO)

 

Varovanje osebnih podatkov in pravno obvestilo