Muzej na prostem Jurčičeva domačija, je eden izmed redkih muzejev na prostem v Sloveniji. Največji del domačije je neposredno povezan s pisateljem Josipom Jurčičem, ki je živel in delal na domačiji. Sestavljen je iz osrednje kmečke hiše (črna kuhinja, ognjišče,
Toplar, vodnjak in čebelnjak
hiša, kamra, štiblc, klet) in hleva. V tem delu je predstavljeno Jurčičevo življenje in delo. Zraven hiše je tudi dvojni kozolec toplar in vodnjak.
Dediščino podeželskega stavbarstva, opreme bivališč ter gospodarskih dejavnosti je Slovenski etnografski muzej dopolnil z dodatnimi poslopji iz bližnje okolice: čebelnjakom, kaščo in sušilnico za lan. Pri gozdičku se je takrat postavilo tudi leseno bajto, ki se imenuje Krjavljeva koča in predstavlja bivanjsko kulturo najrevnejšega sloja prebivalstva. Pomemben del domačije je Letno gledališče. Tam vsako leto lokalna gledališka skupina uprizarja Jurčičeva dela, prav tako je to prostor številnih koncertov.
JURČIČEVA ROJSTNA HIŠA
V hišo se povzpnemo po kamnitih stopnicah, ki so nujne zaradi položnega terena. Najprej stopimo v vežo, ki zavzema ves osrednji del hiše. Na vsako stran vodi dvoje vrat. Vmesni prostor ob stenah so včasih uporabljali za namestitev opreme, kot so korito za pripravo svinjske krme in shranjevanje manjšega orodja. Hiša je nizka, saj so bili ljudje včasih nekoliko nižji, tak način gradnje (nizki stropi in majhna okna) je pripomogel tudi k boljši izoliranosti hiše.
HIŠA
V glavnem bivalnem prostoru – ‘hiši’ – je v notranjem kotu zidana krušna peč. Ta je bila namenjena ogrevanju, sušenju perila, zelišč … Okoli peči so postavljene klopi. Na levi strani pod bogkovim kotom je mentrga (metrga) in okoli nje klopi. Družina se je tu zbrala ob obrokih in opravljala ročna dela. Poleg tega je bil to prostor za sprejem gostov, praznovanja, poslavljanja od mrtvih in spanje.
Desno od vrat je postelja staršev in zibelka, v kateri je spal tudi Jurčič. Že prvi gospodar je tu uvedel žganjarijo, na steni so police za kisanje mleka in čelešnik za osvetljavo.
KAMRA
Med pečjo in posteljo v ‘hiši’ sta dve stopnici, ki vodita v kamro ̶ otroško sobo, kjer so včasih spali vsi trije otroci. V njej je za vrati postelja in nasproti nje skrinja.
ČRNA KUHINJA
V hiši se nahaja tipična črna kuhinja z odprtim ognjiščem, ob katerem se nahaja vhod v klet. V kuhinji so predstavljeni posoda in orodje, tipični za osrednjeslovensko pokrajino. Kamnito ognjišče je v obliki mize in je postavljeno pred kuriščno odprtino krušne peči, ki se nahaja v ‘hiši’. Poleti je gospodinja kuhala na odprtem ognjišču, pozimi v peči. V shrambi nasproti ognjišča so shranjene lončene sklede, modeli za šarklje in potice. Na lesenem stebru v kuhinji je napis, ki pripoveduje o hiši in njenih najstarejših prebivalcih ter Jurčičevih prednikih: »Ta skromni Pajštbarjev dom je s četrtinko kmetije dobila po Jožetu Jankoviču 1779 ̶ 1856 njegova starejša hči Marija 1809 ̶ 1884, omožena 27. 1. 1841 z Markom Juršičem 1800 ̶ 1881, stiškim kočijažem, doma iz Jablanice pod Gorjanci. Pod to streho se je 4. marca 1844 rodil njun sin Josip Jurčič, prvi veliki slovenski pripovednik, napredni časnikar in neutrudni bojevnik za naše narodne pravice.«
ŠTIBLC
‘Štiblc’ je opremljen kot obrtniška delavnica. V njem je postelja in čevljarski šivalni stroj ter orodje za izdelavo in popravilo čevljev. Tu je namreč med drugim prebival tudi čevljar, saj so sobico nekoč dajali v najem. V sobi je tudi nabožno stensko okrasje.
KLET
Klet se nahaja pod kamro, v njej so včasih hranili živila in svinjsko krmo. Za obiskovalce je zaprta.
