INTERVJUJI S KLJUČNIMI DELEŽNIKI IN NJIHOVA RAZMIŠLJANJA O NADGRADNJI PONUDBE
V sklopu operacije Jurčičev IZZIV smo v fazi analize opravili štiri poglobljene intervjuje z:
- Martino Hrovat, podžupanjo Občine Ivančna Gorica;
- Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače;
- Igorjem Adamičem, predsednikom KD Josipa Jurčiča;
- Gašperjem Erjavcem, predsednikom TD Muljava.
Intervjuje smo izvedli preko Zooma in v živo na Jurčičevi domačiji, glavni namen pa je bil dobiti celostno sliko delovanja, zgodovine, planiranja, vključevanja in povezovanja občine, zavoda ter društev in posameznikov z domačijo.
POVZETKI INTERVJUJEV
Martina Hrovat, podžupanja Občine Ivančna Gorica
Podžupanja Jurčičevo domačijo vidi kot enega glavnih biserov občine tako, da ima ta vso pozornost tako občine, kot Zavoda Prijetno domače, ki z njo upravlja. Je ena izmed najbolj pomembnih turističnih točk, zato bi v njo morali največ vlagati v prihodnosti. Pomembna je tudi z izobraževalnega vidika. Ne smemo pozabiti tudi na Muljavce, ki veliko prispevajo k temu, da Jurčičevina ostaja taka kot je bila včasih. V prihodnosti verjame, da se bo razvijala skupaj z Muljavci in ne mimo njih.
Podžupanja želi v prihodnosti domačijo še bolj promovirati kot izobraževalno točko za šole, na občini pa si želijo promovirati tudi družinski turizem. Glede na to, da obstaja povezava med Muljavo in Višnjo Goro s potjo, bi bilo potrebno to pot dodelati in povečati promocijo med Slovenci, ne le med Jurčičevim pohodom, ampak čez celo leto.
Po mnenju podžupanje je Jurčičeva domačija ena od največjih turističnih točk in na njej bodo gradili tudi v prihodnje. Pri čemer pa ne smejo pozabiti na lokalno skupnost in njihovo vključevanje v razvoj.
Maja Lampret, direktorica Zavoda Prijetno domače
Po mnenju direktorice je domačija prej delovala bolj zase, prospektov in usmerjanja na druge destinacije v občini ni bilo.
Ker gre za javni zavod, morajo po mnenju direktorice upoštevati, da delajo v javnem interesu, ker so lokalni javni zavod, pa je pomembno, da delajo predvsem v lokalnem javnem interesu.
Direktorica kot možnost za sodelovanje vidi s samostanom Stična, kjer se nahaja državni Muzej krščanstva. Samostan je ustanovil dva nova zavoda, z njihovim Zavodom za turizem in kulturo so si zelo blizu. V samostanu so nastali Stiški rokopisi, tu je bil prvi skriptorij – pisarska delavnica. Na literarnem področju bi zato lahko zelo dobro sodelovali.
Dobro so zasnovali tudi sodelovanje z gradom Bogenšperk, ki so prav tako dobro povezuje v literarno zgodbo (z Valvasorjem, razstavo v Davorini). Z Muzejem krščanstva so sodelovali pri projektu Poti knjige, kjer je Muzej krščanstva povezal Bogenšperk, Jurčičevo domačijo, Trubarjevo domačijo in frančiškanski samostan Novo mesto. Kar se tiče sodelovanja navzven in promocije turizma, si želijo več povezovanja z RDO ipd.
Ponudbo so nadgradili z novim pedagoškim filmom, vsak obiskovalec pa bo poleg vodenja deležen tudi pripovedovanja zgodb preko lesenega gledališča kamišibaj.
Želja je, da se vsebine posodobi in naredi novo muzejsko razstavo. Zadnja nova razstava je bila tu postavljena pred 15 leti. Potencial za dodatno ponudbo v taki obliki predstavljajo tudi pomožni objekti, npr. čebelnjak, kašča ali kozolec, ki so trenutno prazni ali neizkoriščeni, zato bodo na tem tudi delali in to čim bolje izkoristili.
Igor Adamič, predsednik KD Josipa Jurčiča
Igor Adamič kot glavno prednost Jurčičeve domačije izpostavlja Josipa Jurčiča kot avtorja prvega slovenskega romana in avtorja, ki je v svoji 20-letni karieri napisal več del kot nekateri pisatelji v več desetletjih. Prostor je več kot muzej, saj se na Jurčičevi domačiji veliko dogaja. V ostalih muzejih so v stavbah le rekviziti, ki prikazujejo, kako so ljudje nekoč tam živeli. Poleg avtentičnosti je glavna prednost Jurčičeve domačije dogajanje. Ker so tako kot Jurčič vsi člani KD povezani s krajem, se znajo vživeti v njegova dela in jih najbolje prikazati (z govorico, običaji, resničnimi liki ali legendami).
V KD so privabili veliko mladih. Mladi imajo veliko prijateljev in so zelo povezani (pred družbenih omrežij), kar ustvari velik potencialni bazen novih obiskovalcev. Obisk se je tako že povečal ob predstavah mladinske sekcije. Novi obiskovalci so prišli tako od blizu kot daleč.
Njihova želja je privabiti lokalno prebivalstvo. Pri igrah na prostem jim je po mnenju g. Adamiča uspelo pridobiti ciljni segment – družine z otroki. Pripravili so družinske vstopnice in predstave oglaševali kot dogodke, kjer pridejo cele družine, lahko nekaj pojedo in si ogledajo predstavo. Starši so velikokrat nostalgični in se spominjajo aktivnosti, ki so jih oni počeli kot otroci, in tu vidi priložnost, koga in kako naslovit kot novo publiko. Otrokom bi bil ob ogledu in obisku verjetno najbolj zanimiv Krjavelj s kozo, prav tako starejšim generacijam, ki bi si ga ponovno ogledali zaradi nostalgičnosti (spomnili bi se ga iz osnovnošolskega obiska). Predvsem pa g. Adamič želi, da bi dogajanje na domačiji bolj oživelo.
Gašper Erjavec, predsednik TD Muljava
Po mnenju Gašperja Erjavca je bila ponudba Jurčičeve domačije pred 20 leti primerljiva s ponudbami ostalih rojstnih hiš in muzejev na prostem v Sloveniji. V zadnjem času pa je zaostala v primerjavi z ostalimi, predvsem na interaktivnem področju in v okviru ponudbe, animacij. V preteklosti so že skušali ponudbo zastaviti na bolj doživljajski način.
Prednost domačije je njena vpetost v naravno okolje in povezovanje kulturnega programa s samo domačijo in njen etnološki pomen. Primerjalna prednost z ostalimi muzeji/domačijami je po njegovem mnenju vključenost lokalnega prebivalstva, domačnost in pristnost.
V preteklosti se je na domačiji dogajalo bistveno več, kar je ena od glavnih slabosti v primerjavi z danes. Imeli so npr. Jurjev sejem, jeseni je bila na domačiji Polharska noč, prirejali so tekmovanja ansamblov narodno zabavne glasbe. Na Jurjevem sejmu so vsako leto obrtniki in podjetniki iz širšega območja razstavljali svoje rokodelske izdelke in predstavljali svoje obrti, sejmu je sledila veselica. Sodelovala so vsa okoliška društva, tudi s kulturnim programom. Na Polharski noči so starejši igralci predstavljali izseke iz Jurčičevih del ob ognju, tudi skuhali in spekli so polhe. Osrednja tema noči je bil kulturni program.
Glavni izzivi domačije so tudi, kako ohraniti predstave v poletnem času. Zadnji dve leti namreč niso uprizorili iger (lani zaradi epidemije COVID-19, leto prej zaradi bolezni igralcev). Pripraviti bi morali načrt dogodkov za lokalno prebivalstvo in dogodke, ki bi bili zanimivi za regijo oz. celotno Slovenijo.
Tradicije, ki se še vedno ohranjajo in bi bile zanimive za obiskovalce, so kuha žganja, ličkanje koruze, postavljanje mlajev (ob poroki) na tradicionalen način, pletenje košaric. Poleti bi lahko tudi pekli koruzo. Z osnovnošolskimi otroci so izdelovali košarice iz vrvic v barvi slovenske zastave, sveče iz voska, na natečaju so risali spominke.
V kraju je zanimiv tudi Šolski muzej, kjer bi lahko po mnenju Gašperja Erjavca naredili 5-zvezdično doživetje, podobno kot v Metliki, kjer obiskovalci spoznajo šolanje včasih in dobijo spričevalo.
TD Muljava želi v prihodnosti vzpostaviti mladinsko sekcijo. V svoje vrste vabijo mlade med 15. in 25. letom starosti. S podružnično Šolo Muljava in OŠ Stična se pogovarjajo o ustanovitvi turističnega krožka. Trenutno je odziv otrok dober. Želijo si dobrega sodelovanja z zavodom in ostalimi deležniki še naprej. Želijo si izpeljati čim več družabnih dogodkov, tudi vse trenutne dogodke (npr. čistilno akcijo) skušajo organizirati tako, da se člani po delu še družijo (npr. s piknikom, na nočnih pohodih). Sodelovanje društev na Muljavi je dobro – od gasilcev do kulturnega društva, športnega in turističnega društva.
Skozi intervjuje smo želeli dobiti sliko o tem, kako pomembni odločevalci vidijo prednosti, pomanjkljivosti in možnosti za nadaljnji razvoj. Njihove predloge bomo upoštevali, ko bomo nove turistične produkte tudi snovali.
Skozi operacijo Jurčičev IZZIV smo najprej analizirali obstoječe stanje na domačiji, programe, ponudbo in delovanja ponudnikov lokalnega okolja. Sledil bo strateški načrt, saj le z jasnimi cilji in vizijo lahko gradimo na dolgoročnem preživetju in uspešnosti ponudnikov. Strateški del se bo nadgradil tudi z operativnim načrtom, ki bo konkretno opredelil posamezne ukrepe in aktivnosti. Zadnji in zelo pomemben del bo izvedba operativnega načrta. V celoten projekt bodo vključeni lokalni ponudniki turizma, številna turistična in druga društva, ter organizacije lokalnega okolja iz območja vseh štirih občin (Ivančna Gorica, Trebnje, Žužemberk in Dolenjske Toplice). Skozi operacijo bomo oblikovali dva nova turistična produkta. Prvi produkt bo namenjen inovativnemu petzvezdičnemu doživetju na Muljavi, drugi produkt se bo osredotočal na animacijsko vodenje in sicer bo vseboval programe, za katere želimo, da se osredotočajo na otroke, upokojence in podjetja (teambuildingi).
Teja Zaletelj, vodja projekta Jurčičev IZZIV
